33 + 1 VPRAŠANJE JAVNEGA NAROČANJA

Seminar smo pripravili z namenom omogočati izmenjavo praktičnih izkušenj z vseh področij javnega naročanja, prvenstveno pa je namenjen reševanju vnaprej postavljenih dilem ter poglobljeni in provokativni preveritvi različnih praks. Na seminarju bosta strokovnjaka s tega področja odgovarjala na številna konkretna vprašanja, ki jih pri svojem delu dobivata ali so na njih opozorili udeleženci naših izobraževanj.

Na seminarju ne bodo obravnavane širše tematike s področja javnih naročil, temveč bo prostor in čas namenjen zgolj odgovorom na vprašanja iz programa ter vprašanjem udeležencev, brez obširnih uvodnih razprav.

Cilj seminarja je v času trajanja videoseminarja odgovoriti na vsa vnaprej postavljena vprašanja, na način, da bodo predstavljena stališča in argumenti, ki ta stališča podpirajo. Sistematično bo opozorjeno na težave in mogoče zaplete ob posameznem ravnanju naročnikov.

Seminar je namenjen vsem, ki se ukvarjajo z javnimi naročili pri naročnikih in ponudnikih, članom strokovnih komisij, predstojnikom naročnikov in ponudnikov, vodjem javnih naročil, skrbnikom pogodb, predstavnikom lokalnih skupnosti, pripravljavcem razpisnih dokumentacij in ponudb, vsem, ki sodelujejo pri oddaji javnih naročil, odvetnikom in tistim, ki želijo več znanj s tega področja.

VPRAŠANJA

1. Je delitev na sklope naročnikova dolžnost ali samo možnost? Je pravilno da objavimo samo en sklop če za drugega velja izjema izločenega sklopa?

2. Kdaj je društvo dolžno izvajati postopek oddaje javnega naročila in ali ga sploh sme izvajati glede na 3. odstavek 66. člena ZJN-3? Ali je društvo sicer lahko ponudnik (gospodarski subjekt) v postopkih javnega naročanja?

3. Ali avtorske pogodbe/delovršne pogodbe (s subjekti, ki niso gospodarski subjekti na trgu – definicija gospodarskega subjekta po 6. točki 1. odstavka 2. člena ZJN-3) spadajo pod javna naročila? Morajo biti posledično profesorji na fakultetah (avtorska/delovršna pogodba) izbrani po postopku javnega naročanja?

4. Ali lahko ponudnik odda dve ali več ponudb (ter variacije: v eni je ponudnik, v drugi partner, v tretji podizvajalec) / praksa DKOM?

5. Ali lahko naročnik, katerega ponudbe presegajo zagotovljena sredstva, prerazporedi sredstva (doda sredstva) in odda naročilo, ter v kakšnih primerih?

6. Kakšen je minimalen standard vodenja in dokumentiranja postopkov pri postopku »z naročilnico/t.im. evidenčni postopek« (število ponudnikov, dokumentacija), ter pri postopku za socialne in druge storitve pod pragom?

7. Dokazila o nekaznovanosti – katera in kako jih pridobijo tujci (EU in državljani tretjih držav), ter dokazilo katere države mora predložiti direktor, ki je državljan države A, ima stalno prebivališče v državi B, začasno pa v sedežu gospodarskega subjekta v državi C?

8. Izločitev ponudnika zaradi hujših kršitev pogodbenih obveznosti – v katerih primerih ga lahko naročnik izloči in kaj v primeru če je naročnikov več (npr. okvirni sporazum, DNS) – se izloči samo za tistega naročnika?

9. Ali je nesolidna dobava oziroma storitev ali nedokončanje del v skladu s pogodbo, ki je bila sklenjena na podlagi javnega razpisa lahko razlog za izločitev ponudnika na drugem javnem razpisu, ali uvrstitev na »črno listo«?

10. Ali je za oddajo naročila hčerinskemu podjetju naročnika po ZJN-3 potreben kakšen postopek in kakšna je minimalna zahtevana dokumentacija?

11. Zaprisežena lastna izjava oz. izjava, katere podpis je overjetn pred pristojnim organom – jo lahko varno elektronsko podpišemo in kako se potem overi pred pristojnim organom?

12. Dopolnjevanje ponudbe – je naročnikova diskrecijska pravica?

13. Ali lahko naročnik prepove ponudbo s podizvajalci?

14. Ali je sklicevanje na reference podizvajalca sklicevanje na kapacitete, če je, pod kakšnimi pogoji je dovoljeno in kako se izpolni ESPD v enem ali drugem primeru?

15. Ali lahko naročnik prepove nastopanje ponudnikom iz tretjih držav, ter ali je potrebno to vnaprej napovedati, skupaj z morebitnimi kriteriji izbire za takšne ponudnike?

16. Naročnik je 40% solastnik objekta (idealni delež), vsi lastniki želijo obnovo dvigal (ostali lastniki niso naročniki po ZJN-3). Ali je naročnik dolžan/sploh sme ravnati po ZJN-3?

17. Naročnik ima proračun sprejet za dve leti, ZJN-3 pa kot osnovo za izračun jemlje 12-mesečno porabo. Ali lahko kljub temu izda letno naročilnico za 30.000 EUR in enako naslednje leto ali gre za nedopustno delitev naročila?

18. Ali je dopustno zahtevati, da ima ponudnik določene kadre s potrebnimi referencami redno zaposlene?

19. Ali je potrebno o vpogledu v ponudbo izbranega ponudnika tega obvestiti/ima pravico zahtevati navzočnost na vpogledu?

20. Če mora ponudba prispeti v slovenskem jeziku, del ponudbe (priloga)/celotna ponudba pa prispe v tujem jeziku. Ali je potrebno tako ponudbo zavrniti ali je mogoče ponudnika pozvati k dopolnitvi?

21. Ali mora/sme naročnik od tujih ponudnikov zahtevati več kot od slovenskih – vprašanje preverjanja osnovnih pogojev v tujih evidencah? Npr. slovenski ponudnik da pooblastilo za kazensko evidenco direktorja iz Avstrije? Kako je z bonitetnimi obrazci (Ajpes BON vs. tuje bonitetno poročilo)? Lahko zahtevamo bonitetno oceno, ki je višja od SB5?

22. Kdaj je uporaba blagovnih znamk pri specifikacijah dopustna?

23. Ali lahko naročnik opredeli certifikat po standardu ISO9001/ISO27000 kot pogoj ali merilo, oziroma ali ga sploh lahko zahteva?

24. Ali morajo biti sredstva za javno naročilo zagotovljena (ali je mogoče izvesti »pogojno javno naročilo« - javno naročilo, ki se bo oddalo, v kolikor bodo zagotovljena sredstva v proračunu (npr. s prerazporeditvijo) ali finančnem načrtu ali jih bo naročnik šele dobil s sklepom organa, ki dodeljuje EU sredstva?

25. Ali je v ponudbi s sklopi dovoljen pogojni popust (če ga naročnik predvidi/če ga naročnik ne predvideva z razpisno dokumentacijo - ponudnik ponudi dodaten popust, vendar le če dobi oba sklopa)?

26. Napaka v ponudbi – v popisu gradnje je namesto cene »/«, »-», »0« ali prazno polje – gre za računsko napako, je postavka ponujena drugje ali ni ponujena?

27. Naročnik je v popisu na dnu predvidel »nepredvidena dela – 5%«, ponudnik pa vnesel podatek, ki predstavlja manj kot 5%, ali celo 0 – kako naj postopa naročnik – gre za računsko ali kritično napako?

28. Ali je postopek s pogajanji vedno dvostopenjski (zahteva namreč, da se k oddaji ponudbe povabi le kandidate, ki jih k temu povabi naročnik, npr. člen 44/9 ZJN-3) in s tem daljši od klasičnega odprtega postopka? Kje je pravna podlaga za izdajo vmesne odločitve o priznanju sposobnosti?

29. Ali mora naročnik za izločen sklop za npr. znesek 75.000 EUR izvesti NMV ali se ZJN-3 sploh ne uporablja in oddaja na način kot evidenčni postopek?

30. 84. člen/4 – cena ne sme biti edino merilo: kako vemo kaj spada med inženirske in arhitekturne storitve ter storitve svetovanja?

31. Ali je dopustno, da naročnik v odprtem postopku poleg ESPD za priznanje sposobnosti ponudnika zahteva še kakšna druga dokazila? Videli smo razpis NMV, kjer je naročnik zahteval izpolnjen obrazec ESPD, lastne izjave in še dokazila za vse navedeno. Ali je to dopustno?

32. Izvajalec v času trajanja pogodbe priglasi podizvajalca. Na kateri dan se preveri plačilo davkov zanj (podizvajalec na dan oddaje ponudbe sploh še ni obstajal) in če na dan priglasitve nima plačanih davkov, ali jih lahko plača in ga izvajalec takoj nato še enkrat priglasi?

33. Ali v primeru uspešne revizije ponudnik poleg takse dobi povrnjene stroške revizije, če je ne vlaga preko odvetnika, ter v kakšni višini?

34. vprašanje lahko zastavite vi.